Kulturni klub

V ponedeljek, 14.septembra, se je v Pretorski palači v Kopru začel nov niz Pogovorov o branju. Književnik Peter Kovačič Peršin je v pogovoru z Jasno Čebron predstavil Partizanske pesmi Edvarda Kocbeka.Te je v knjižno obliko uredil Rok Zavrtanik (Založba Sanje).

Kocbekove partizanske pesmi se razlikujejo od znanih spodbudnih revolucionarnih pesmi, saj jih je pesnik ustvarjal v tišini samogovorov v času NOB. Nekatere pesmi so prvič objavljene v zbirki Z zelenim ognjem starodavnim.
Dramski igralec Rok Matek je z branjem Kocbekove poezije literarni večer dvignil v posebno doživetje.

Na predvečer stote obletnice Kosovelove smrti je Kulturni klub s koprsko Knjižnico S.Vilharja ter Zavodom za mladino, turizem in kulturo pripravil večer z žlahtnim prevajalcem Ludwigom Hartingerjem.
Prevajalec in tudi pesnik je govoril o Kosovelovi poeziji, ki ga je tako prevzela v francoščini, da se je naučil slovensko. Prevedel je še več sodobnih slovenskih pesnikov. Poleg Kosovela ga je očaral tudi Kras, kamor se pogosto vrača.

🎉FORUM TOMIZZA 2026 pred vrati! FORUM TOMIZZA 2026 alle porte!🎉
DOBRODOŠLI! BENVENUTI!

Pogovor o branju s pesnikom Andrejem Brvarjem v Pretorski palači v Kopru 20.aprila 2026.
Očarljiva pripoved pesnika Andreja Brvarja. Po desetletjih pesnjenja in ducatu pesniških zbirk nas v Kopru na Pogovorih o branju znova razveseljuje Zgodbe, ki se je morala zgoditi. Kar se n bi zgodilo brez Darke Kajnih Tancer, dolgoletne spremljevalke Brvarjeve poezije. Povzdignil je Maribor v kulturno središče in zahrepeneli smo o koprskem Andreju Brvarju. Pokazal je smer. Hvala.

Trije pesniki: Vanja Pegan, Martin Mikolič in Marko Matičetov v Pretorski palači v Kopru, 8.aprila 2026

Žlahtni prevajalec Mathias Rambaud, 20.3.2026, Pretorska palača v Kopru

Kosovelov prevajalec v francoščino, Mathias Ramboud, nam je pokazal Kosovela, ki presega današnjo omejenost. Samo brati je treba Kosovelove Integrale, ker so vizionarski. V bogatem pogovoru z novinarko Nevo Zajc sta se pogovarjala v slovenščini, saj je l Mathias Rambaud služboval poldrugo desetletje v Sloveniji, Ljubljani.

Prevod Kosovelovih Integralov v francoščino ob 100-letnici pesnikove smrti še stopnjuje spoznanje, kako velik pesnik in prodoren mislec, ki sta ga odlikovali poštenost in humanost, je bil Kosovel.

Žlahtna prevajalka iz arabščine

Na večeru s prevajalko Margit Podvornik Alhady smo spoznavali pot koprske gimnazijke, ki je na študiju v Ljubljani srečala jemenskega študenta.

Iz tega srečanja se je rodil prevajalski pa tudi družinski par, ki je Slovencem prvi prevedel iz arabščine klasična in sodobna besedila. Najobsežnejša je zbirjka pravljic Tisoč in ene noči (štiri leta prevajanja). Nadvse pomemben je prevod izvirnika svete knjige Koran, iz katere sta zakonca brala v obeh jezikih in občinstvo je občutilo očitno jezikovno razliko.

V bibliografiji je skoraj 30 prevedenih knjig, med njimi tudi sodobni pisci kot so nobelovec Nagib Mahfuz, pisatelj Mohamed Šukri in pesnik Gibran.

Margit Podvornik Alhady je z možem prevedla v arabščino tudi slovensko književnost (Moderna slovenska poezija in slišali smo, kako zveni v arabščini Zdravljica ali pa Šalamunove Gobice.

Poslovil se je Andrej Medved (1947-2026), veliki pesnik, filozof, likovni kritik.

Marko Pogačar, KRAS - psihogeografija, Literarna lekarna Foruma Tomizze 2026 z Ireno Urbič in Mihom Kosovelom, 19.2.2026 v Stari lekarni Pretorske palače v Kopru

Pogovor o branju z Markom Kravosom in Diano Pungeršič 11.2.2026 v poročni dvorani Pretorske palače v Kopru.

Tržaški slovenski pesnik Marko Kravos (Montecalvo Irpi, 1943) se je rodil slovenskim staršem v izgnanstvu v južni Italiji. Šolal se je v Trstu in v Ljubljani diplomiral na slavistiki na Filozofski fakulteti. Po vrnitvi v Trst je živahno deloval na kulturnem področju: bil je soustanovitveni urednik revije Zaliv, sourejal jo je do leta 1970, predaval o slovenski književnosti na Univerzi v Trstu od leta 1996 do
1999, bil je urednik Založništva tržaškega tiska v Trstu med letoma 1970 in 1993.

Predsedoval je Slavističnemu društvu v Trstu (1977–1988), med letoma 1978 in 1981 Slovenskemu klubu v Trstu in Zvezi slovenskih kulturnih društev v Italiji od 1982 do 1986. Bil je predsednik Društva Skupina/Gruppo 85. V Sloveniji je ta čas deloval kot tajnik Društva slovenskih pisateljev, bil predsednik Slovenskega centra PEN (1996–2000) in od 2019 do lani vodil Društvo Bralna značka Slovenije.

Marko Kravos je slovenski pesnik s 27 pesniškimi zbirkami, 16 knjigami za otroke, tudi za odrasle. Piše radijske igre in prevaja iz italijanščine, hrvaščine in španščine. Njegova poezija je prevedena v 30 jezikov. Bil je nagrajen z nagrado Prešernovega sklada (1982), italijansko nacionalno nagrado za poezijo Astrolabio d’oro (2000), Premio Reggio Calabria za poezijo (2007), z zlatnikom poezije (2016), v Bolgariji z zlatim pegazom na festivalu v Varni (2017) in s Schwentnerjevo nagrado (2019).

Zbirka Le besede z desne z leve (Pivec 2025) je avtorski izbor, skoraj antologija poezije Marka Kravosa, kjer je v spremni besedi napisala Diana Pungeršič: » … Kravosova pesem je ob dominantah slovenske poezije jadrala po svoje in s tem ozke struge na našem parnasu širila in poglabljala. Tako je v njem prostora tudi za poezijo, ki prihaja s simbolnega, a tudi geografskega juga, kjer je več sonca in
navsezadnje tudi soli. Iz rodnega mediteranskega okolja črpa svetlobo, vedrino in milino; iz svoje obmejnosti črpa sproščenost, rada se smeji, tudi sam sebi, je bivanjsko radoživa, žgečkljiva, čeprav se ne odreka temnemu ozadju.

Očaran nad kontradiktorno pomenljivostjo besed jih uporablja tako za kritiko, smešenje sveta kot za njegovo opevanje oziroma iskanje čutne lepote bivanja. Posebnost Kravosove poezije je v tem, da obe razsežnosti najpogosteje kar združi oziroma tesno preplete. V slovenski kulturi, ki se stežka smeji sama sebi in se rada istoveti z življenjem kot solzno dolino, se zdi takšna zveza ustvarjalna drža že sama po sebi uporniška.«