Pasemski kunci

Prihodnost pritlikavih kuncev

Vzreja gre vse bolj v ekstreme, predvsem v ZDA in na Japonskem. Upam si trditi, da primerki na spodnjih fotografijah niso sposobni razmnoževanja oz. reprodukcije, njihove cene pa segajo v nepredstavljive zneske. Prejšnji teden je na spletu potekala licitacija enega od podobnih kuncev v beli barvi in dosegla ceno 7000 USD.

Torej, tudi kunci kot hišni ljubljenčki, vse bolj sledijo psom in mačkom.

Začnite varčevati, če si bo vaš otrok zaželel "hišnega zajčka".😄

Novi SLOVENSKI VZORNIK PASEMSKIH KUNCEV 2026 na 480 straneh predpisuje pravila in določila za ocenjevanje 102 različnih pasem kuncev. Poleg tega prikazuje tudi podatke o zgodovini vzornikov v Sloveniji, tetoviranju in sodniško izrazoslovje.
Kot interno publikacijo ga je izdala Slovenska zveza društev gojiteljev pasemskih malih živali, pri kateri ga lahko tudi naročite.
Vzornik bo podlaga in predpis za ocenjevanje pasemskih kuncev v Sloveniji že v letošnji razstavni sezoni.

Pritlikavi kunci malo drugače

Glede na to, da je reja pasemskih kuncev v Evropi vezana na predpise evropskega in predvsem tudi nemškega vzornika, pa je zanimivo pogledati tudi malo čez lužo, torej v ZDA.
Kar pri nas poznamo pod imenom OBARVANI PRITLIKAVCI in HERMELIN (bela barva), pa v ZDA in Veliki Britaniji imenujejo NIZOZEMSKI PRITLIKAVI KUNEC (originalno Netherland Dwarf Rabbit). Na spletu boste našli številne specializirane strani in prispevke vezane na to pasmo.

Nekaj dejstev in predpisov:
- v Veliki Britaniji priznana pasma od 1948,
- v ZDA od 1969,
- idealna teža od 0,5 do 1,13 kg,
- dolžina trupa 19 do 23 cm,
- dolžina uhljev 5 - 6,4 cm.

Predvsem pa se od evropskih gojiteljskih smernic ločijo po zahtevani idealni stoji, ki je nekoliko podobna zajčji, zaželeni so tudi strmi, padajoči zadki, kar najbolje prikazujejo fotografije. Tudi stoja srednjih nog mora biti čimbolj strma in ravna, nekje v vertikali z očmi.
Ti tipični pritlikavci zahtevajo posebne pogoje in metode parjenja, ki jih najdete opisane v novi knjig KUNCI ZA VSAKOGAR.

uradno je nova knjiga o kuncih v prodaji

Kunci – priročnik za rejo pasemskih in hišnih kuncev Celovit priročnik o reji kuncev. Spoznajte pasemske in hišne kunce, njihovo prehrano, nego, zdravje, vzrejo ter razstavna merila.

Junij se počasi končuje in s tem tudi dva glavna letošnja projekta. 😅

Slovenski vzornik pasemskih kuncev 2026 (467 strani) poslan Združenju sodnikov pri SZDGPMŽ

Knjiga KUNCI ZA VSAKOGAR (368 strani) se tiska pri Založbi kmečki glas.

Torej projekta sta nekako v zadnji, zaključni fazi, priti morata samo še med bralce oz. interesente, ki boste podali vaša mnenja.
Takoj, ko bo znanega kaj več, boste o izidih priročnikov obveščeni.

Jaz pa čakam, da izdelke neštetokrat videne zgolj na računalniškem ekranu končno dobim tudi v roke. 😊

🐇🐇🐇🐇🐇🐇🐇🐇🐇🐇🐇🐇🐇

Predvidene evropske razstave po pasmah kuncev 2026/2027

- Hermelin, obarvani pritlikavci in pritlikavi lisci - 23. - 25.10.2026, KTZV Messegelände, Haus Nr. 130, Záhoří, Češka

- Zajčar, pr. zajčar in kostanje rjavi lothringer - 28./29.11.2026, Salle Polyvalente Corderie, 4 Rue Vincent d'Indy, 67260 Sarre-Union, Francija

- Tiringer, Sallander, Separator - 05./06.12.2026, Gartenbaubetrieb Elbers, Ottersweg 6, 47624 Kevelaer, Nemčija

- Reks, Mali Reks, pritlikavi reks, pritlikavi ovnač reks - 11. - 13.12.2026, Messehallen der Stadt Pirmasens, Zeppelinstraße 11, 66953 Pirmasens, Nemčija

- Brezovec, ožganec, biserni sivec, risovec, marburški sivec - 09./10.01.2027,Bogenbinderhalle, Rosa-Luxemburg-Straße 4, 07580 Ronneburg, Nemčija

- Beloresavec, brezovec, črnoresavec - 30./31.10.2027, Haus der Vereine, Carl-Kirchhof-Straße 27, 09232 Hartmannsdorf, Nemčija

- Orjaki in srebreci - 05. - 07.11.2027, Bernsteinreiter, Neuklockenhäger Weg 1a, 18311 Ribnitz-Damgarten, Nemčija

- Reks, Mali Reks, pritlikavi reks, pritlikavi ovnač reks - 06./07.11.2027, Lanklaar, Belgija

Vir: Evropska zveza (EE)

ZAJČARJI

Ena redkih pasem, ki po vsem svetu izgleda skoraj enako, oziroma se ocenjuje po enakih standardih. Kljub temu objavljamo nekaj aktualnih fotografij prvakov iz ZDA v kostanjevi in črno ožgani barvi.
Ljubitelji veste, da poleg omenjenih zadnji Evropski vzornik uradno priznava še črno in belo barvo. Na svetovnem spletu se je pojavila še fotografija nove barve v nastajanju - činčila.

Obstaja tudi pritlikavi zajčar - t.i. "polish", ki je zelo razširjen v ZDA, Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem. Pri nas se je že pojavil, toda je zelo redek.

PASMA LETA 2025

Po podatkih Nemške zveze gojiteljev pasemskih kuncev (ZDRK) je bila za pasmo leta 2025 z javnim glasovanjem izbrana pasma obarvani pritlikavec v modri barvi, ki je prejela 17,3% vseh glasov. Na drugo mesto se je uvrstila pasma separator z 14,9%.

Obarvani pritilkavci spadajo med tako imenovane pritlikave pasme. Že leta 1956 je bila ta pasma vključena v nemški vzornik, ki trenutno priznava preko 400 pasem oz. barv, ki se lahko vzrejajo v Nemčiji. Danes obarvne pritlikavce vzrejajo v več kot 50 barvah.

Najmanjša teža teh živali je 1 kilogram, najvišja dovoljena pa 1,5 kg. Idealna teža je med 1,1 in 1,35 kg.

Izstopajoči pasemski značilnosti obarvnih pritlikavcev sta kratka uhlja (idealna velikost 5 do 6 centimetrov) in izrazita glava sorazmerna z velikostjo živali. Oblika telesa je čokata, zbita, valjasta, enako široka in dobro zaobljena.

Dlaka je kratka in gosta. Ima fino strukturo, zaradi česar je kožuh na otip nekoliko mehkejši kot kožuh ostalih normalnodlakih pasem ter ima izredno fino, enakomerno dlako.

Kritna barva je srednje do temno modra. Imeti mora dober sijaj. Barva mora biti enako intenzivna po celem telesu, le barva trebuha je na splošno nekoliko bolj zbledela in ima manj sijaja.

Temeljna barva je nekoliko svetlejša od kritne barve in poteka do korenov dlak brez posvetlitev.

Pri obarvnih pritlikavcih je modra barva zelo pogosta, saj to barvno različico trenutno v Nemčiji goji skoraj 100 gojiteljev, ki letno vzredijo okoli 1200 mladih živali.

Vir: www.zdrk.de
Fotografije: www

RAZNOLIKA PALETA LISCEV

Orjaški lisec (teža več kot 6 kg)

Pasma je bila uradno priznana leta 1908 in je nastala v več srednjeevropskih deželah, kjer so lisaste kunce križali s sivimi orjaki. Toda glavna posebnost pasme ni le velikost, ampak predvsem zanimiva barvna slika, ki jo na beli osnovni barvi tvorijo barvne lise. Te sestavljajo lise glave (metulj oz. lisa smrčka, očala, lisi ličnic in obarvana uhlja) in lise trupa (jeguljasta proga in stranske lise). Ta barvna risba je potrebovala mnogo let in predvsem intenzivnega dela rejcev, ki so z načrtnimi parjenji prišli do živali, najbolj podobnih idealnim predpisom pasemskega vzornika. Toda še danes zelo redko najdemo res pravilno obarvane živali, oz. živali brez napak. Tako so orjaški lisci tudi ena izmed najbolj zahtevnih pasem za ocenjevanje, ki se je »bojijo« celo najbolj izkušeni sodniki.

Orjaški lisci potrebujejo predvsem prostorne kletke, ki morajo biti dovolj široke, globoke in visoke (približno 100x80x80 cm). Ker je to »elegantna« kunčja pasma, potrebuje dovolj velik prostor za gibanje (velike kletke) in zato so primerni tudi izpusti, nekateri vrhunski gojitelji pa jih gojijo tudi v zunanjih prostornih izpustih.

Tribarvni lisec (3,75 -4,75 kg)

Tribarvni lisec (na nemškem govornem področju imenovan renski lisec) je nastal bolj kot ne po naključju. Josef Heintz iz nemškega kraja Grevenbroich je leta 1901 samca pasme japonec sparil s sivo-belo lisasto samico enega izmed sosedov. V gnezdu se je pojavila tudi samica z dvobarvnimi lisami, ki velja za predhodnico vseh današnjih tribarvnih liscev. Pasma je bila priznana že leta 1905 in se je zelo hitro širila, saj naj bi bilo leta 1910 že okoli 2000 tribarvnih liscev, ki pa so med 2. svetovno vojno skorajda izginili. V zadnjem času pa tudi v Nemčiji njihovo število žal nekoliko upada.
Vse dvobarvne lise naj bi imele mozaični vzorec. Katera barva naj bi v lisah prevladovala, pa je odvisno od trenutnih trendov ocenjevanja. Na splošno velja, da naj bi bili obe barvi približno v enakem razmerju, tako da dvobarvne lise niso ali preveč rumene ali pa celo skoraj črne.

Češki lisec (3 - 4 kg)

Pasma, ki jo Evropski vzornik 2024 priznava kot češkega lisca in kot srednjo pasmo, se na nemškem govornem področju imenuje mali lisec (teža 3–3,75 kg) in se uvršča med male pasme.
Pasma izhaja iz Češke in so jo v Nemčiji začeli gojiti leta 1972. Glavni namen te pasme je obarvanost kožuha orjaških liscev prenesti na manjšo obliko kuncev in tako tudi ljubiteljem z omejenimi prostorskimi zmožnostmi omogočiti rejo liscev kot ene od najbolj zahtevnih barvnih različic pasemskih kuncev. V praksi pa se je pokazalo, da je obarvanost lis pri pomanjšani različici liscev še bolj izrazita, barva lis pa veliko bolj intenzivna, zato je stroge zahteve po idealizaciji znamenj veliko lažje doseči.

Evropski in češki vzornik dovoljujeta naslednje barve: divjesivo-bela, železnosivo-bela, črno-bela, modro-bela, havana-bela, madagaskar-bela (tirinško-bela) in isabell-bela. V Nemčiji pa so uradno priznane samo črno-, modro- in havana-bela! Vse barve pa morajo biti čiste in popolnoma ustrezati predpisom za določeno barvo, tako da križanje različno obarvanih liscev ni priporočljivo.

Angleški lisec (2,5 - 3,25 kg)

Angleški lisec je ena izmed redkih pasem, ki je obdržala svojo izvorno obliko, saj velja za eno najstarejših lisastih pasem. Nastala je na koncu 19. stoletja v Angliji, kjer so jo prvič opisali leta 1849. Vse do danes se najboljši ljubiteljski gojitelji še vedno z veseljem ukvarjajo z njenim izpopolnjevanjem, tako da je relativno močno razširjena pasma.

Angleške lisce gojijmo v črno-beli, modro-beli, madagaskar-beli in tribarvni (črna-rumena-bela) različici.

Pritlikavi lisec 1,4 - 1,9 kg)

Na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja so se v Nemčiji aktivno lotili »opritlikovanja« liscev. To jim je uspelo na prelomu tisočletja, pasma pa je bila uradno priznana šele leta 2002.
Največji problem je v praksi predstavljajo združevanje dveh pasem z letalnim faktorjem (hermelin za pritlikavost in lisec za značilno obarvanost – tako imenovani »čaplini«), katerega nosilci niso zmožni preživetja. Pri vsaki od teh pasem namreč letalni faktor povzroča pogin 25 % potomcev, kar ob združitvi teoretično prizadene polovico skotenih živali. Zaradi preprečitve tega pojava so pasmi načrtno določili nekoliko višjo idealno težo in jo tako oddaljili od ekstremne pritlikavosti.
Prve »prave« pritlikave lisce, ki so se močno približali standardom, smo lahko občudovali na Evropski razstavi leta 2000 v Avstriji. Po uradnem priznanju leta 2002 pa so potrebovali kar 4 leta, da so dokončno dosegli zahteve standardov, tako je bila 2005 v Nemčiji prva samica ocenjena z oceno 97 točk. Med gojitelji, predvsem ljubiteljskimi, povzročajo veliko zanimanja, tako da so že vzgojili tudi madagskar-belo različico.

Povzeto iz knjige Pasemski kunci (avtor Tomaž Klinar), teže po Evropa standard 2024, fotografije kleintiernews.de